a11y.jump_to_main_content a11y.jump_to_footer a11y.jump_nav_end a11y.jump_nav_start

C7 Drom dino

O Bernhard Steinbach sas kêtana ande njamcicko kêtanija, numa kana le raj linê sama, kaj sî lo Sinto, dine les drom andaj armija taj śude les ando foro Wiesbaden ando phanglimos. Sar vov, sas vi but aver Sinti taj Řom kêtani ande njamcicko kêtanija taj marde pe pala Njamco pe diferentni frontur aj pe isto vrjama sas but membrur kata lengê familije progonime, deportirime taj mundarde ande l’ KZ-ura. Ando bêrš 1943 angêrdilo o Bernhard Steinach peska familjasa ando Auschwitz. „De kata o angluno momento ando logoro sas muřî bući ramomaski bući, svako detehara musaj sas te romov taj te dokumentiriv le numerur le manušêngê kaj mule. Pe maj angluji vrjama merenas svako djes minimumo 40 źi 50 źene. Maj palal, kana sas o logoro prja pherdo, merenas permanentno sja maj but źene. Nasvalimata taj epidemije, sar tifuso ande maj but fjal (typhus levissimus, typhus abdominalis taj aver) taj vi e malarija buhlile, sja maj but manuša merenas. Svako detehara ginenas le manušên kaj vadje źanenas te kêren bući. Von musaj sas te kêren bući avrjal kata o logoro, pe dromengi konstrukcija, pe kêrengi konstrukcija vaj pe aver kasave djeli.“ Kadja mothol o Bernhard Steinbach pala o bêrš 1945, pa peski rola ando logoro. 45 membrur kata e familija Steinbach sas mundarde kata l’ nacionalsocialistur ande l’ diferentni logorja. O Bernhard Steinbach sas jek anda l’ cêřa źene kata i bari familija Steinbach, save źuvindes nakhle le diferentni KZ-ura.

Kêtanijaki legitimacijaki fotografija. E legitimacija arakhadol kaj familija.
© Dokumentationszentrum deutscher Sinti und Roma, Heidelberg/Deutschland.
Download pdf
privacy_overlay.youtube.title

privacy_overlay.youtube.description

privacy_overlay.vimeo.title

privacy_overlay.vimeo.description

privacy_overlay.openstreetmap.title

privacy_overlay.openstreetmap.description

privacy_overlay.issuu.title

privacy_overlay.issuu.description