F8 Memorijakê Slave Ando Auschwitz

Pe rjat kata o 2. avgusto 1944 mundarde le stražarja kata SS ande gasoskê kamere kata Auschwitz-Birkenau sja le 2.897 Řomen taj Sinton, save palpale aśilesas ando „Zigeunerlager“. E memorija pe kaća tragično akcija avili jek kata le maj importantni publikakê memorjakê slave kata la evropaki Řomengi kultura pe vrjama pala dujto ljumako marimos. Svako bêrš ćiden pe Sinti taj Řom anda antrego Evropa ando Auschwitz-Birkenau po than kaj sas o „Zigeunerlager“ te ankêren kethane e memorjakî slava.