a11y.jump_to_main_content a11y.jump_to_footer a11y.jump_nav_end a11y.jump_nav_start

D3 Auschwitz-Birkenau

O dekreto kata o Heinrich Himmler pa Auschwitz kata o 16. decembro 1942 mothodja, kê sja le „Zigeuner“ save trajin înkê ando Njamco sî te aven deportirime ando AuschwitzBirkenau. Kaća porunka markiril e maj paluji planoski faza palaj eksterminacija kata l’ “Zigeuner“. Le masovni deportacije kata le njamcoskê, la austrijakê taj kata le čexoskê Řom taj Sinti ande AuschwitzBirkenau teljarde ando aprilo 1943. Maj but de 20.000 Řom taj Sinti spide sas ando Auschwitz ande 32 kaštune barake ando “Zigeunerfamilienlager”. Źi ka juni 1944 mule lendar 70 procentur. Kodolen, kaj sas dosta zurale te kêren bući, angêrenas pe aver KZ-ura, 2.879 řobon kaj palpale aśilesas, mundarenas gasosa ande rjat kata o 2. avgusto 1944.

Patreto jeka barakako andral. Po patreto dićon gada, save thode te šućon e rjat po bov, kaj sî ando maškar. Kado patreto sî fajma feri o jek prinźando patreto anda „Zigeunerlager“ AuschwitzBirkenau.
© Deutsches Bundesarchiv Koblenz/Deutschland.
Download pdf
privacy_overlay.youtube.title

privacy_overlay.youtube.description

privacy_overlay.vimeo.title

privacy_overlay.vimeo.description

privacy_overlay.openstreetmap.title

privacy_overlay.openstreetmap.description

privacy_overlay.issuu.title

privacy_overlay.issuu.description